Franjo Kolenc A njega ni

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

vito oklenila. Dolgo ga ni izpustila.
Z Bogom, �tefan, z Bogom, je vzdihnila pretres-
ljivo. Dva so mi �e ugrabili. Oba sta mrtva. Sedaj .�.�.
sedaj pa mi trgajo te .�.�. tebe za .�.�. zadnjega .�.�. In
jaz uboga starka ostanem sama .�.�. zapu0 �ena .�.�. obu-
pana .�.�.
Ko mu�enica je bila v tem trenutku. Obraz vo0 �eno
bled, o�i brez sijaja. Anica je stopila k njej. Mehko ji je
ovila roko krog pasu in nagnila glavo na njeno ramo.
Mati, ljuba mati, saj ne bodete sami. Glejte, jaz bom
pri vas.
Da, ti dete, bo0 pri meni, je onemoglo govorila
starka, toda Martina ni, Jo�efa ne in �tefana ne bo
.�.�. O, Bog zakaj sem morala to do�akati! Tepe0 me,
hudo me tepe0 ! Ah, nesre�na vojska! Kaj te je bilo treba?
62
A NJEGA NI . . .
BESeDA
Kako lepo bi bilo �ivljenje, ko na svetu ne bi bilo sovra0 -
tva, krivi�nosti, pohlepa po bogastvu!
Mati, mati, nehajte, jo je stresla Anica vsa pre-
pla0 ena.
Z Bogom, o�e, je �tefan objel in poljubil o�eta.
Starec je zaje�al. Solz �e zdavnaj ni bilo v njegovih o�eh.
Z Bogom, �tefan, je odvrnil zamolklo. Gre0 ,
tudi ti gre0 ?! .�.�. O, smrt, pridi .�.�. pridi, da me re0 i0
tega trpljenja .�.�.
Vedno ni�je mu je klonila glava in vsesti se je moral,
da se ni zgrudil od slabosti.
�tefan se je ozrl v Anico. Pri srcu ga je zabolelo. Ni
bila niti senca prej0 nje Anice.
Anica, z Bogom!
Dekle je pustilo mater in stopilo k bratu. Vro�e solze
so ji polzele po licu, ko mu je slonela na prsih. Ljubila je
brata, zato ji je bilo zelo hudo pri srcu. Mislila pa je tudi
na Jakoba in tako je bila njena bole�ina 0 e mnogo ve�-
ja.
Z Bogom! ga je poljubila.
Oj, z Bogom vsi skupaj! je kriknil �tefan 0 e en-
krat, nato je pograbil kov�ek in 0 el proti vraiom. Ostali
so ga spremljali.
Zunaj se je odigral 0 e en prizor. Iz sadovnjaka je pri-
tekel Hektor. V prvem trenutku je veselo zalajal. Ko pa
je zagledal v �tefanovi roki kov�ek, je stisnil rep med
63
A NJEGA NI . . .
BESeDA
noge in tu�no zacvilil. Pred fanta se je postavil. Morda
je �util nesre�o.
Hektor, be�i pro�, mu je ukazal �tefan.
Pes se ni zganil. �e bolj �alostno je zacvilil.
�tefan ga je zgrabil za vrat in ga potegnil s pota.
Z Bogom, se je 0 e enkrat obrnil k doma�im, ki so
stali na pragu in je 0 el. �alostno so gledali za njim in ko
je zavil na pot, se je zdelo, da je Kozarjevi hi0 i za0 lo son-
ce.
64
A NJEGA NI . . .
BESeDA
VI.
asarna, v kateri so se morali priglasiti �tefan, nje-
Kgovi tovari0 i iz Slamne vasi in vsi drugi rekrutje iz
cele okolice, je bila kakor vse druge voja0 nice; dolgo,
dvonadstropno poslopje, z umazanorumenimi zidovi in
razbitimi 0 ipami. Obdajala jo je stara lesena ograja. Z
mrko zunanjostjo je sli�ila je�i in vsak mimoido�i je bil
vesel, ko mu je izginila izpred o�i.
Bilo je popoldne ob petih, ko so �tefan in drugi pre-
stopili prag starega poslopja. Te�ko bi bilo uganiti njiho-
va �uvstva, ko so zagledali pred seboj veliko dvori0 �e, na
levo in desno dolge hodnike in povsod vse polno voja-
kov. Za�udenje jim je odsevalo z obraza, v o�eh pa se
jim je skrival strah, kakr0 nega �uti �lovek pred neznano
bodo�nostjo.
O, �ivijo! je pozdravila do0 le cela truma vojakov.
Nasproti so jim prihiteli in jih v trenutku obkolili od
vseh strani.
Tako je bilo vedno, ko so pri0 li v kasarno novinci. Vo-
jaki so jih bili veseli. Izpra0 evali so jih o novicah v sve-
tu. Dobili pa so od njih tudi kak ko0 �ek kruha, mesa ali
65
A NJEGA NI . . .
BESeDA
potice, kar je njihovim sestradanim �elodcem zelo tek-
nilo.
�tefan in tovari0 i niti do sape niso pri0 li, toliko je bilo
vpra0 anj od vseh strani. Vojaki so se zanimali za vse, ko
pa so nasitili svojo radovednost, so peljali novince proti
komandantovi pisarni.
Vrata so se odprla. Fantom so klecnila kolena, ko so se
zapi�ile v njih o�i treh, 0 tirih �astnikov, ki so stali pri
pisalni mizi in se razgovarjali. Ob pogledu na novince so
utihnili.
Kdo ste? se je obrnil k njim najstarej0 i, ki je bil
o�ividno komandant.
Vpra0 anje je bilo nem0 ko, zato ga fantje niso razume-
fi. Mol�e so zrli na vpra0 alca.
Gospod poro�nik, je poklical sedaj komandant
mladega �astnika, govorite s fanti!
Poka�ite pozivnice, je velel novincem mladi pod-
poro�nik v pravilni sloven0 �ini. Bil je Slovenec in slu�il
je za tolma�a.
�tefan in tovari0 i so izvlekli iz �epov pozivnice in jih
izro�ili podporo�niku. Ta jih je vrgel pred narednika, ki
je sedel za pisalno mizo.
Sprejem je bil kmalu kon�an. �tefan je bil prideljen
38. polku, katerega oddelek se je nahajal v tisti voja0 nici,
tovari0 e pa so pridelili nekemu konjeni0 kemu polku in
so morali 0 e isti ve�er odpotovati v Veliko Kani�o. Uso-
66
A NJEGA NI . . .
BESeDA
do ostalih je delil tudi Jurek, ker se komandant ni zani-
mal zanj in tako ni mogel vedeti, da je slaboumen.
Ko so fantje zapustili pisarno, so se �alostno spogle-
dali. Prostosti je bilo konec. Hudo je bilo pri srcu zlasti
�tefanu in Jaki. Nekaj trenutkov 0 e in posloviti se bodeta
morala za vedno. Tiho so se razgovarjali na dvori0 �u,
dokler ni udarila ura slovesa. Fantje so stisnili �tefanu
roko in izginili za voglom.
Dolgo je strmel �tefan za odhajajo�imi tovari0 i.
Osamljenega se je �util. �alostno je povesil glavo. Iz za-
mi0 ljenosti ga je vzdramila glasna govorica. Prepla0 eno
je dvignil glavo, pograbil kov�ek in 0 el proti 0 irokemu
hodniku, pred katerim je stal vojak.
Lahko si mislimo, kake ob�utke je imel �tefan prvi
ve�er. Ko se je vsedel na trdo posteljo, mu je 0 lo na jok.
Mol�e se je oziral krog sebe. Od vseh strani so se upirali
vanj tuji pogledi. Novinci so bili ve�inoma Slovenci, [ Pobierz całość w formacie PDF ]

pobieranie - download - pdf - do ÂściÂągnięcia - ebook

Pokrewne

Drogi użytkowniku!