Fran Detela Tujski promet

[ Pobierz całość w formacie PDF ]

�Da, na ve�erjo. Povabljen sem in vabim 0 e vas.�
Ivan je vabilo odklonil.
�Pojdite, pojdite!� je silil Lah. �Ne boste se kesali. Jaz
sem namre� pregovoril starega Gri�arja, da vam bo dal
posojilo na posestvo v �mihelu.�
Ivan se je �udil 0 e bolj, 0 e neprijetneje. �Kdaj sem vas
pa prosil, gospod Strada,� je dejal u�aljen, �da govori-
te zame pri Gri�arju? In od kod veste, da sem prosil po-
sojila?�
�Od kod? Od Gri�arja. Ali je to kaj �udnega?�
�Meni se vidi �udno,� je dejal Ivan, ogor�en, da se
njegova zaupnost tako zlorablja.
Gospod Strada pa je pripovedoval, kako mora on sa-
mo njega zahvaliti, da je pregovoril Gri�arja, ki ni hotel
zadnje �ase ni� sli0 ati o tem posojilu; on pa mu je doka-
zal, da sme na posestvo v �mihelu 0 e vedno posoditi
brez nevarnosti nekaj tiso�akov.
98
TUJSKI PROMET
BESeDA
Ivan se je na glas jezil na Gri�arje, ki se posvetujejo s
tujcem o doma�ih zadevah, na tihem pa se je veselil, da
dobo posojilo. Saj se je bal, da se je preve� zameril Gri-
�arjem, in vedel, da bo zamera 0 e huj0 a, ko se zve zaroka
z Zefo; tako pa je bila stvar uravnana, dasi neprijetno in
�aljivo. Sploh pa prositi naposodo, ali je to prijetna re�?
In kolikor so �alili Gri�arji zdaj njega, toliko jim povrne
kmalu z obrestmi njegova poroka.
Ko je bil Ivan to tako preudaril, je bil celo zadovoljen,
da je dobil dober razlog za zamero pri Gri�arjih, in po-
poldne se je napravil na pot z Lahom.
Ivan, ki ga je bil gospod Strada tolikokrat vlekel, je
hudomu0 no potegnil zdaj njega.
�Ej, gospod Strada,� je dejal, �ali pojde Zefa z vami?�
�Ne, no�e,� je dejal Strada, �ker je neumna. Jaz bi ji
bil dal v najem svojo gostilnico v Ajdov0 �ini, kjer bi se
ji godilo dobro in bi se morda tudi omo�ila.�
�S kom?� se je zavzel Ivan. �Ali je niste hoteli vzeti
vi?�
�Jaz?� se je za�udil Strada in se zakrohotal. �Jaz vzel
Zefo? Prosim, gospod Korbin, vi me �alite. Ali se vam
zdim tako neumen? Jaz Zefo! Ta je pa lepa.�
�Morda sem se prenaglil,� je bila prva misel, ki je
padla Ivanu v glavo, ko je to sli0 al. Zakaj ni �akal on z
zaroko? Spet se je razjezil na Laha, ki je bil njega tako
preslepil, in vso pot ni spregovoril besede ve�.
99
TUJSKI PROMET
BESeDA
Gri�arjevi so sprejeli svoja gosta prijazno kakor dva
znanca, ki ju �e dolgo ni bilo k hi0 i. Vendar se Ivan ni
�util doma�ega. Preslovesno so govorili z njim, in 0 e ne-
prijetnej0 e mu je bilo videti, da so prijaznej0 i s tujcem.
Gospod Strada je govoril veselo in �ivahno o vseh do-
ma�ih razmerah, se 0 alil z materjo in o�etom, se klanjal
h�eri in kar pod pazduho prijel sina Andreja. Proti nje-
mu so se vedli vsi tako spo0 tljivo, da tudi njemu ni 0 la
prijaznost od srca. Micika je nosila na mizo in stregla.
Zdela se je Ivanu resna, skoraj oto�na, in rad bi bil bral
iz njenih o�i skrivne misli; toda umikala jih je in kar teh-
tala besede, ki so bile njemu namenjene. Ivanu je bilo
te�ko pri srcu, in da se je prenaglil s svojo zaroko, mu je
bilo tem bolj �al, ker je videl in sli0 al, kako se prikupu-
je tujec Strada tovari0 ici njegovih mladih let. Visoko je
zrastla njena cena v njegovih o�eh, in zbujalo se je ne-
prijetno prepri�anje, kako povr0 no jo je bil sodil, kako je
hodil slep in brezdu0 en mimo doma�e cvetke, ki se ni
marala 0 opiriti s kri�e�im videzom. Spet ga je jezil s se-
bi�no vsiljivostjo ta Lah, ki mu je stal vedno in povsod
napoti. Obravnavo zaradi posojila je vzel kar sam ta �lo-
vek v roke. Govoril je za vse Gri�arje, kakor da bi bil njih
zastopnik, in vmes se je 0 alil in smejal in spravljal s svojo
pisano sloven0 �ino vso dru�bo v smeh, celo Miciko;
samo njega, Ivana ne. Njemu se je zdelo vse to govor-
jenje neslano, nete�no, kakor prikrit zasmeh.
100
TUJSKI PROMET
BESeDA
Dogovor zastran posojila se je sklenil, kakor je �elel
Ivan, ki se je �util poni�anega med neprijetnimi dobrot-
niki. Potem pa je za�el Strada jemati slovo z zatrdilom,
da se vrne drugo leto spet in da upa, da se razvijejo do
tedaj razmere ugodneje.
Za koga ugodneje? je padlo v glavo Ivanu, ki se je �util
zadetega.
�Torej jutri se odpeljete, gospod Strada. Ali vzamete
gospodi�no Zefo s seboj?� je vpra0 ala mati.
�Skesala se je,� je zmignil Strada z rameni. �Kakor se
ji zdi.�
�Oh, pa bi jo vendar vzeli!� je dejala spet Gri�arka.
Ivan je sedel kakor na �erjavici, prepri�an, da govore
ti ljudje nala0 �, zaradi njega, o njegovih zadevah. Sku0 al
se je po0 aliti, �e0 da je gospodu Stradi spodletela name-
ra; a na glasu se je poznalo, kako malo mu je do 0 ale in
smeha. Hvalil je Zefo, kako pridna in po0 tena je; vsemu
svetu seveda ne ugodi nih�e, in najbolj0 ega �loveka
opravljajo ljudje najraj0 i, in �im raj0 i eni poslu0 ajo, tem
raj0 i drugi govore; kjer pa ni u0 es, ni jezika.
�Vesela je Zefa, vesela, ker je mlada,� je dejal gospod
Strada; �kakor smo veseli mi, gospodi�na Micika, kaj-
ne?�
Micika si ni upala pogledati Ivana, ker je �utila, kako
neljub mora njemu biti razgovor, ki je bil njej tako mu-
�en. Gospod Strada pa je potegnil, ko je jemal slovo, iz
101
TUJSKI PROMET
BESeDA
�epa darilce za Andreja, v li�nem toku cevko za smotke
iz jantarja.
�Miciki za spomin pa nekaj okroglega,� je dejal in po-
kazal med palcem in kazavcem zlat prstan z lepim rubi-
nom. ��e ne bo prevelik za va0 e prstke.� [ Pobierz całość w formacie PDF ]

pobieranie - download - pdf - do ÂściÂągnięcia - ebook

Pokrewne

Drogi uÄšĹşytkowniku!